Krivljenje neonskih cevi

Izdelovalci, ki so specializirani za tovrstno delo, s pomočjo tehnike segrevanja cevi s plinom in zrakom oblikujejo želene oblike in spojene zaključke ali robove, v katerih so neprodušno zvarjene elektrode, ki vsebujejo majhno kovinsko enoto z dvema žičkama, ki štrlita iz cevi, nanje pa bodo kasneje pritrjene druge žice svetlobnega znaka ali napisa. 

S pomočjo visoko kakovostne zračne črpalke in plinskega razdelilnika, na katerega je pritrjena neonska cev, se zagotovi popoln izpust zraka in morebitne nesnage iz cevi. Medtem je v eni od žic visoka napetost, druga žica pa mora biti ozemljena, da zagotovi svetilnost plina neona v cevi, kar jo segreje skoraj do temperature tik pod točko taljenja. 

Cev, ki je zdaj običajno napolnjena z neonom ali argonom, lahko pa tudi s kriptonom, ksenonom ali helijem, ostane popolnoma čista in vakuumsko zaprta. Slednje uporabljajo umetniki za specialne efekte, za komercialne namene pa sta to vedno neon ali argon.

Prikaz krivljenja neonskih cevi in varjenja elektrode